V sredo nas je še posebej spremljala misel: “Marija je srednica milosti, ker je Bogu rekla DA!”

Sicer pa je bil ta dan na oratoriju prav poseben, ker ga nismo preživeli v Preski. Za razliko od prejšnjih let nismo šli na izlet, ampak na pravo oratorijsko peš romanje. Po skupni uvodni molitvi smo  smo se odpravili k Materi Božji na Šmarno goro. Na poti nas je spremljalo bandero, ki so ga v prvih dneh oratorija pomagali izdelati otroci.

Naš prvi postanek je bil pri gasilskem domu v Mednem, kjer smo si privoščili malo počitka in malico, potem pa so nam animatorji zaigrali nov del zgodbe o Marijinem življenju. Med drugim smo videli, kako je Jezus na svatbi v Kani galilejski po Marijinem posredovanju naredil prvi čudež.

Po brvi smo prečkali Savo do Vikrč, potem pa se je pot kmalu začela vzpenjati. Med hojo smo izdelali tudi preproste križke, ki smo jih odložili pri Marijini kapelici.

Ko smo vsi, od najstarejših do najmlajših, dosegli vrh Šmarne gore, smo si malo oddahnili, potem pa se zbrali v cerkvi pri sveti maši, ki jo je daroval naš župnik Jure. Na koncu nam je g. Ledinek na kratko predstavil cerkev in njeno zgodovino.

Po maši smo pojedli kosilo iz popotne torbe in imeli kateheze po skupinah.

Preden smo se spustili s Šmarne gore do Zavrha, kjer so otroke pričakali starši, smo imeli še nekaj časa za igre kot so repki, rutka in turnir “kamen-škarje-papir”.