Iz studenca milosti

Odmev srca – 25. nedelja med letom

Deli z drugimi:

Živimo v svetu, ki je prežet s trgovsko miselnostjo, preračunavanjem in merjenjem človeških zaslug. Od malega nas učijo, da si moramo vse prislužiti: potrditev, uspeh, spoštovanje in ugodnosti. Vrednost človeka pogosto merimo po njegovem delovnem naporu, učinkovitosti ter urah, vloženih v delo. Povsem neopazno pa se zgodi, da ta isto miselnost prinesemo s seboj pred Očetov oltar? Tako pričakujemo, da si moramo tudi Božjo naklonjenost in nebeško plačilo z nečim “prislužiti”, ali pa z zavidljivim ter zagrenjenim očesom opazujemo milost in usmiljenje, ki jo Bog naklanja drugim!

Božja beseda današnje nedelje razbija vse naše tesne človeške kalupe in nas vabi v popolnoma drugačen svet – v skrivnost nezaslužene Božje dobrote in neizmernega usmiljenja. Prerok Izaija nas s preroškim glasom opominja na nepremostljivo vrzel med človeško preračunljivostjo in Božjo naravo: » Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pota niso moja pota, govorí Gospod. Kajti kakor je nebo visoko nad zemljo, tako visoko so moja pota nad vašimi póti in moje misli nad vašimi mislimi.« Prerok nas zato  spodbuja: »Iščite Gospoda, dokler se daje najti, kličite ga, dokler je blizu! «

V evangeliju nam Jezus to skrivnost Božjega srca razgrne skozi priliko o delavcih v vinogradu. Gospodar vinograda gre ven ob zori, ob tretji, šesti, deveti in celo ob enajsti uri dneva ter najema delavce. Ob koncu dneva pa se zgodi nekaj, kar v temelju podre celotno človeško logiko pravičnosti: vsi delavci – tako tisti, ki so garali ves dan pod težo naporne vročine, kot tisti, ki so delali le eno samo uro – prejmejo natanko enako plačilo: en denarij.

Ko tisti prvi začnejo godrnjati in se pritoževati nad gospodarjevo nepravičnostjo, imajo človeško gledano morda prav. Toda gospodar jim odgovori z vprašanjem, ki se dotika same srčike Boga: »Prijatelj, ne delam ti krivice … Ali ne smem delati s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudo, ker sem jaz dober? Tako bodo zadnji prvi in prvi zadnji.«

Ta denarij, ki ga prejmejo vsi delavci, ni minljivi zemeljski denar. Denarij je podoba nebeškega kraljestva, podoba odrešenja, podoba Boga samega! Boga namreč ni mogoče deliti na kosce ali ga prejemati po kapljicah glede na naše zasluge. On se ne razdaja po zaslužku, ampak se vedno daje v celoti.

Prav ta čudež Božje dobrote se vsak teden znova uresničuje pred našimi očmi pri sveti maši. Pri evharistični daritvi smo priče neposrednemu delovanju Božje ljubezni in usmiljenja. Naš nebeški Oče pred našimi očmi kruh in vino spremeni v resnično Jezusovo telo in predragoceno kri, ker nas tako neizmerno ljubi, da nam v evharistiji podarja samega sebe. Naše edino in neprecenljivo plačilo je Jezusova živa prisotnost v našem vsakdanjem življenju.

Pri Gospodovem oltarju odpadejo vse naše zemeljske razlike, nazivi, preračunavanja in zasluge. Pustimo se objeti Božjemu Srcu, ki z enako neizmerno ljubeznijo sprejme vsakega človeka, naj k Njemu pride zgodaj ali pozno. Ko stopamo k svetemu obhajilu, ne prejemamo le duhovne hrane in tolažbe, temveč prejemamo samega Darovalca. Vsi, ki se hranimo z Jezusom v evharistiji, smo poklicani, da prenovimo svoj notranji pogled: naj bodo naša pota vse bolj podoba Njegovim potem usmiljenja, dobrote in nesebičnega darovanja sredi sveta.

 

Tedenska molitev

(Ta kratka molitev naj služi kot vsakodnevni duhovni opomnik skozi ves teden.)

Gospod Jezus Kristus, Gospodar neizmerne milosti in Izvir neusahljive dobrote. Hvala za Tvoj nezasluženi dar večnega življenja, ki ga ne deliš po naših zaslugah, temveč po neizmernem bogastvu svojega nebeškega srca. Odstrani iz mojega srca vsako zavist, preračunljivost, primerjanje z drugimi in duhovni napuh. Kadar me zamika, da bi se pritoževal nad Tvojo velikodušnostjo do bližnjih ali meril svoj trud, me opomni na Tvoje besede: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Prenovi moj razum s Svetim Duhom, da bodo moje misli postajale podobne Tvojim mislim in moje srce podobno Tvojemu usmiljenju srcu. Daj mi milost, da bom v Tvojem vinogradu služil z radostjo, brez pričakovanja človeške hvale, ter skupaj z apostolom Pavlom iz srca izpovedal: Zame je življenje Kristus.

Amen.

Iz studenca milosti