Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je objavila pismo o obhajanju bogoslužja med in po pandemiji COVID-19, naslovljeno škofom. Papež Frančišek je kardinalu Robertu Sarahu, prefektu Kongregacije 3. septembra 2020 odobril pismo z naslovom: Z veseljem se vrnimo k evharistiji. Sledi nekaj povzetkov.
Pandemija je povzročila spremembe ne samo v družbenih, družinskih, gospodarskih, vzgojnih in delovnih dinamikah, ampak tudi v življenju krščanske skupnosti, tudi v bogoslužju. Da bi omejili širjenje virusa, je bila potrebna ostra socialna razdalja, ki je učinkovala na temeljno potezo krščanskega življenja: »Kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi« (Mt 18,2); »Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in molitvah. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno« (Apd 2,42-44). Gospod Jezus je svoje javno delovanje začel tako, da je poklical k sebi skupino učencev, da so delili z njim življenje in oznanjali prihod Kraljestva. Iz te prve skupnosti se je rodila Cerkev. Kristjani so takoj, ko so uživali svobodo bogoslužja, gradili prostore, ki so bili domus Dei et domus ecclesiae, kjer so se verniki čutili kot Božja skupnost, božje ljudstvo. Gospodova hiša predpostavlja prisotnost Božjih otrok.

Krščanska skupnost ni nikoli iz cerkve naredila mesta z zaprtimi vrati. Kristjani, ki so bili vzgojeni za vrednoto skupnostnega življenja in iskanje skupnega dobrega, so si vedno prizadevali za vključitev v družbo, čeprav so se zavedali drugačnosti: biti v svetu, ne da bi mu pripadali in ne da bi se omejili nanj (prim. Pismo Diognetu, 5-6). Tudi v izrednem stanju pandemije se je pokazal čut velike odgovornosti: v poslušanju in sodelovanju s civilnimi oblastmi in strokovnjaki so bili škofje pripravljeni sprejeti težke in boleče odločitve, tudi daljše prekinitve sodelovanja vernikov pri sveti maši. Ta kongregacija se globoko zahvaljuje škofom za prizadevanje in napor, ko so po najboljših močeh skušali dati odgovor na nepredvidene in zapletene razmere. Takoj pa, ko bodo okoliščine to dopuščale, se je treba nujno in neodložljivo vrniti k normalnosti krščanskega življenja, v katerem je cerkvena stavba kot dom, obhajanje bogoslužja, zlasti evharistije, ki je kot »vrhunec, h kateremu teži delovanje Cerkve, in hkrati vir, iz katerega izvira vsa njena moč« (Sacrosanctum Concilium, 10).

Poudarjam nekatera načela in predlagam nekaj smernic za delovanje, da bi spodbudili hitro in zanesljivo vrnitev k obhajanju evharistije. Potrebna pozornost na higienske in varnostne predpise ne more voditi k sterilizaciji gest in obredov, k ustvarjanju strahu in negotovosti. Zaupamo v preudarno in odločno ravnanje škofov, da sodelovanja vernikov pri obhajanju evharistije javne oblasti ne bi opredelile kot »zbiranje« in da ga ne bi imeli za primerljivega ali celo podrejenega rekreativnim zbiranjem. O bogoslužnih predpisih ne morejo
sprejemati zakonov civilne oblasti, ampak samo pristojne cerkvene oblasti (prim. Sacrosanctum Concilium, 22).

Sodelovanje vernikov pri obhajanju bogoslužja je treba olajšati.

Vernikom je treba priznati pravico do prejemanja Kristusovega Telesa in do češčenja v evharistiji navzočega Gospoda. Prosimo pastirje, naj v svojih spodbudah poudarjajo potrebnost molitve. Izredni ukrepi, ki jih uvedejo škofje, prenehajo, ko se stanje normalizira.

• Cerkev vabi k zaupanju v Boga. Opominja, da je zemeljsko bivanje pomembno, a da je veliko bolj pomembno večno življenje …
• Dolžni smo, da skrbimo za javno zdravje, Cerkev pa oznanja veselo novico in spremlja duše na poti k večnemu življenju.
• Z zaupanjem se izročajmo Božjemu usmiljenju,
• prosimo za pomoč blaženo Devico Marijo,
• zvesto molimo za tiste, ki so zapustili to življenje,
• in obnavljajmo sklep, da bomo priče Vstalega in oznanjevalci trdnega upanja, ki presega meje tega sveta.

V Vatikanu, 15. avgusta 2020                                                                                      Robert kard. Sarah, prefekt