Danes bomo v evangeliju poslušali znano priliko o talentih. Jezus nam bo pripovedoval o treh služabnikih, ki jim je gospodar, preden je odpotoval, zaupal svoje imetje. Dva sta prav ravnala, saj sta prejeto podvojila. Nasprotno pa je tretji skril prejeti kovanec v luknjo. Ko se je gospodar vrnil domov, je zahteval od služabnikov obračun za to, kar jim je zaupal. Medtem ko je bil s prvima dvema zadovoljen, pa je bil nad tretjim razočaran. Obnašal se je namreč, kot da se njegov gospodar ne bo več vrnil, kot da ne bo prišel dan, ko bo zahteval od njega obračun za to, kar je počel.

Za našo župnijo je današnja nedelja misijonska (in pa obenem birmanska) in biti bi morala zadnja pred svetim misijonom, ki naj bi se začel 27. novembra. Tudi mi smo v letu priprave na sveti misijon dobili veliko talentov, veliko dediščine in duhovnega bogastva od našega Gospoda. Naš Gospod, naš Ženin sv. misijona, kot smo slišali v evangeliju prejšnje nedelje, “zamuja” , mi vsi pa smo povabljeni, da podarjeni čas izkoristimo, da darove, ki nam jih je Gospod zaupal, z njegovo milostjo oplemenitimo, da obrodijo sadove. Jezus nas ne prosi, da v čakanju njegove darove varno spravimo v sef, ampak želi, da jih uporabimo za druge.
Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo danes ali pa tudi vsak dan v pripravi na sveti misijon, je:
Zakladi, ki mi jih je zaupal Bog – vsa dobrota, ljubezen, odpuščanje, mir in Božja Beseda … – kako naj to raste v drugih, mojih bližnjih, mojih prijateljih, znancih ali sosedih?
Naj nas strah ne zavede.
Zaupajmo tudi v tej težki situaciji v Gospoda, da bo lahko njegova milost delovala v nas in predvsem pa – veselimo se, kajti naš Bog želi videti, kako uspevamo v njegovem kraljestvu ljubezni, veselja, miru, usmiljenja in odpuščanja.