Vzklik zadnjega dneva letošnjega oratorija je bil: “Marija je prijateljica Svetega Duha, ker je Bogu rekla DA!”

Jutro se je začelo z dežjem, zato smo prvi del programa – od molitve s pastirčki, himne in zgodbe do skupnega uvoda v kateheze – izvedli v cerkvi. Imeli smo tudi čas za kratek kviz, petje pesmi (tudi v malgaščini) in voščilo dvema slavljencema.

V skupnem uvodu nam je župnik ponazoril delovanje Svetega Duha s pomočjo jadrnice, ki za dosego želenega cilja potrebuje veter in pravo smer. Pri izvedbi zadnje kateheze so se morale nekatere skupine malo znajti in so se pred dežjem in prav nič poletnimi temperaturami umaknile na različna mesta – od župnikove kuhinje do cerkvenega kora.

Zaradi vremena je bila spremenjena tudi izvedba “terenskih” delavnic, ki so ta dan potekale v šolski telovadnici. Od ostalih pa je največ pozornosti pritegnila delavnica “Vse je mogoče”, v kateri so izdatno okrasili župnikov avto. Vidne sledi so ustvarili tudi na delavnici rožnih vencev, saj so ta dan sestavili največjega – okoli Marijinega kipa ob cerkvi, kjer je bil skozi cel teden oratorija urejen tudi molitveni kotiček. Veliki oratorij pa se je odpravil na obisk h kranjskim poklicnim gasilcem.

Po kosilu, pri katerem smo se posladkali s tortami, smo pripravili sodelovanje za zaključno sveto mašo, pri kateri smo se skupaj s starši in drugimi župljani zbrali ob 15. uri. Ptujskogorska Marija, ki nas je vsak dan pozdravila ob vstopu v cerkev, je tokrat pod svojim plaščem imela številne znane obraze – vseh članov našega oratorija. Na koncu maše, ki jo je zaznamovalo navdušeno petje in sodelovanje otrok s prošnjami, zahvalami in uvodi, se je župnik za dolgoletno delo posebej zahvalil animatorjem, ki to službo opravljajo že od leta 2010 ali še dlje. Za spomin so dobili kipce ustanovitelja oratorija, sv. Janeza Boska (“boskarje” 🙂 ), za več kot 10-letno animatorstvo pa kipce Marije iz Fatime.

Še zadnjič smo se zbrali na župnijskem dvorišču, kjer smo za zaključek res glasno zapeli oratorijsko himno in spustili zastavo.