Bog, ki jokata in kliče
Božja beseda nas danes postavlja pred najbolj pretresljivo resničnost našega bivanja: pred prag groba. Ne zato, da bi nas navdala s strahom, temveč da bi nam razodela Boga, ki je Gospodar življenja.
V evangeliju vidimo Jezusa, ki je globoko ganjen in joka ob Lazarjevem grobu. Te solze so najlepši dokaz njegove ljubezni do nas – on ni oddaljen opazovalec naše bolečine, temveč vstopa v našo žalost. Ko Jezus ukaže: »Odvalite kamen!«, ne govori le o fizičnem kamnu na judovskem pokopališču. Govori o kamnih, ki si jih na srce položimo sami: o kamnih obupa, greha, zamer in prepričanja, da je za nas »že prepozno«.
Jezusov klic: »Lazar, pridi ven!« je klic, namenjen vsakemu izmed nas. Vsak od nas ima v sebi kakšen »grob« – kotiček srca, ki je zamrl, kjer ni več upanja ali kjer gospoduje tema. Jezus danes stoji pred tvojim grobom in te kliče po imenu. Ne želi, da ostaneš ujet v povojih preteklosti temveč želi, da živiš.
Evharistija: Kruh, ki premaga smrt
Ta skrivnost prehoda iz smrti v življenje, ki jo vidimo pri Lazarju, se na najbolj oseben način zgodi pri vsaki sveti maši. Če je bil Lazarjev grob kraj razpadanja, je oltar kraj prerojenja.
Ko pristopimo k svetemu obhajilu, se zgodi nekaj večjega kot v Betaniji. Jezus ni le tisti, ki stoji zunaj in nas kliče temveč v evharistiji postane tisti, ki vstopi v našo notranjost. Sveto obhajilo je »zdravilo nesmrtnosti« to pomeni verovati, da to dejanje človekovo dušo zdravi pred propadom greha in ji zagotavlja prehod v večno življenje, saj se prek njega človek fizično in duhovno združi z nesmrtnim Kristusom.
Prejeti obhajilo pomeni dovoliti Jezusu, da vstopi v naše osebne grobove. Pomeni mu reči: »Gospod, v meni je nekaj, kar zaudarja po smrti – moja sebičnost, moj napuh, moje zamere. Pridi in s svojo prisotnostjo preženi to temo.« Evharistija nas »odvezuje« povojev greha in nam vrača dostojanstvo Božjih otrok.
Pot v svobodo
Jezus pravi prisotnim: »Razvežite ga in pustite, naj gre!« To je poslanstvo Cerkve in sad evharistije. Vsakič, ko se nahranimo z Njim, smo poklicani, da drug drugemu pomagamo odlagati povoje. Da si odpuščamo, da drug v drugem spodbujamo življenje in da svetu, ki pogosto diši po smrti in obupu, prinašamo vonj po Kristusu.
Naj nas ta evangeljski odlomek pripravi na veliko noč z vero, da za Boga nobena situacija ni brezizhodna. On, ki je obudil Lazarja in nam daje svoje telo v kruhu in vinu, On je naša vstajenje in naše življenje.
Duhovni izziv za 5.postni teden: „Lazar, pridi ven!“
Ponedeljek: Odvaliti kamen iskrenosti
Jezus prosi, naj odvalijo kamen. On pozna težo tvojih skrbi. Danes si vzemi 5 minut v tišini. Povej Gospodu točno tisto stvar, ki te najbolj teži ali v tebi povzroča občutek „mrtvila“. Ne skrivaj se za lepimi besedami; bodi iskren.
Torek: Jezusove solze – sočutje v dejanjih
Jezus je ob grobu prijatelja jokal. Bogu ni vseeno za tvojo bolečino. Danes bodi „Božje solze“ za nekoga drugega. Pokliči ali obišči osebo, za katero veš, da preživlja težko obdobje (bolezen, osamljenost, izgubo) in ga poslušaj.
Sreda: Razvezati povoje zamer
„Razvežite ga in pustite, naj gre!“ Premisli, koga še vedno držiš „povitega“ v svoje zamere ali predsodke. Danes v molitvi zavestno odpusti tej osebi in naredi majhno dejanje prijaznosti do nekoga, ki ti morda ni najbolj pri srcu.
Četrtek: Evharistija – moč za preobrazbo
Pri obhajilu prejmemo Življenje samo. Če imaš možnost, pojdi danes k sveti maši ali pa se za 10 minut ustavi v cerkvi pred Najsvetejšim. Zahvali se Jezusu, da se ti daje v majhnem koščku kruha, in ga prosi, naj oživi tvoje srce.
Petek: Glas v puščavi – premagati strah
Jezusov klic je bil močan in odločen. Smrt in greh ljubita tišino in skrivanje. Danes zberi pogum in pred nekom pričuj za svoje krščansko upanje ali pa se postavi na stran nekoga, ki ga po krivem obrekujejo.
Sobota: Veruješ to? – Izpoved zaupanja
Marta je izpovedala vero, še preden je videla čudež. Danes skozi ves dan (ob delu, kuhanju, hoji) večkrat ponovi kratek vzklik: „Jezus, verujem, da si Ti moje vstajenje. Jezus, vate zaupam!“ Tudi če trenutno ne vidiš izhoda, izpovej vero v Njegovo moč.
Cvetna nedelja: Pot v Jeruzalem
Lazarjevo vstajenje nas pripravi na Jezusov vstop v Jeruzalem. Danes blagoslovljeno oljčno vejico ali butaro postavi na vidno mesto v svojem domu. Naj te spominja, da si poklican živeti kot človek, ki je bil „obujen od mrtvih“ – s hvaležnostjo, veseljem in ponižnostjo.
