Evangelij po Mateju 21,33-39.42:
»Bil je neki hišni gospodar, ki je zasadil vinograd, ga obdal z ograjo, izkopal v njem stiskalnico in sezidal stolp. Dal ga je v najem viničarjem in odpotoval. Ko se je približal čas trgatve, je poslal svoje služabnike k viničarjem, da bi dobili njegov pridelek. Viničarji pa so njegove služabnike zgrabili in enega pretepli, drugega ubili in spet drugega kamnali. Spet je poslal druge služabnike, več kakor prej, in storili so z njimi prav tako. Nazadnje je poslal k njim svojega sina, rekoč: ›Mojega sina bodo spoštovali. Ko pa so viničarji zagledali sina, so med seboj rekli: ›Ta je dedič. Dajmo, ubijmo ga in se polastimo njegove dediščine! Zgrabili so ga, vrgli iz vinograda in ubili. … Kamen, ki so ga zidari zavrgli, je postal vogelni kamen.«
Jezus, moj Gospod in moj Bog, ta evangeljska prilika razkriva najglobljo dramo človeškega srca – skušnjavo lažne samostojnosti, svobode in želje, da bi živeli brez Boga. Najemniki so pozabili, da so le oskrbniki. Začeli so verjeti, da je vinograd njihova lastnina. Hoteli so dediščino brez Očeta in brez Sina.
Kako pogosto v svojem vsakdanu živimo natanko tako? Živimo tako, kakor da so naš čas, naše zdravje, naši uspehi, naši otroci in naše sposobnosti naša izključna last. Ko stvari potekajo po našem načrtu, pozabimo na Tebe; ko pa pridejo preizkušnje ali ko Božja volja prekriža naša želje in načrte, se jezimo na Gospodarja.
Ti si skozi zgodovino pošiljal Svoje hlapce –drobne vsakdanje opomnike, besedo Svetega pisma, tihi glas vesti, dober zgled bližnjega in celo opozorila bolezni ali neuspeha. Toda mi smo jih pogosto preslišal, zavrnil ali odrinil, ker so motili naše udobje. Na koncu si prišel Ti sam, Božji Sin. Zaslepljeni od napuha smo Te ljudje vrgli iz mesta ter križali na Kalvariji.
Toda tukaj se razkrije čudovita skrivnost krščanske vere: Kamen, ki so ga zidari zavrgli, je postal Vogelni kamen celotnega stvarstva! Na Tebi stoji Cerkev, na Tebi stoji moje celotno bivanje. Sveti Avguštin nas uči, da Bog dopušča zlo le zato, da bi iz njega izpeljal še večje dobro. V krščanskem izročilu govorimo o skrivnostnem sodelovanju človeške šibkosti in Božje vsemogočnosti.
Moja šibkost, moji porazi, moje rane in moje napake – vse to, kar svet in pogosto jaz sam zavrže kot neuporaben ali razbit kamen – lahko v Tvojih rokah postane temelj zgradbe! Če Ti le prepustim vodstvo, Ti iz mojega razsula zgradiš tempelj Svoje prisotnosti.
Izročimo Kristusu svoje poraze, nemoč, občutke krivde ali neuspeha – svoje »zavržete kamne« – in mu dovolimo, da jih spremeni v temelj milosti
Vsakodnevni molitveni opomnik:
Gospod Jezus Kristus,
Ti si živi Vogelni kamen mojega življenja in vir mojega miru.
Danes Ti s hvaležnostjo prepuščam vse svoje skrbi, načrte, strahove in napore.
Očisti moje srce trdega kamenja sebičnosti, ponosa in nevolje,
da bom v svojih vsakdanjih odnosi rodil sadove potrpežljivosti, odpuščanja in resnične ljubezni.
Naj Tvoj Božji mir, ki presega vsak razum,
danes varuje moje misli, moje besede in moja dejanja.
Amen.
