Mlad človek pripoveduje, kako je oče pripeljal v dom tujca, da bo živel z njimi. Takrat je imel ta mladenič 7 let. “Od vsega začetka je oče veliko pozornost namenjal temu tujcu in vsi smo ga hitro sprejeli.” Tekom odraščanja se mladenič ni nikoli vprašal o vlogi in vplivu tega tujca v njihovi družini. “V mojem življenju je imel pomembno vlogo. Starši so me dobro vzgajali. Mama me je učila, da razlikujem dobro od zla, oče me je učil, da moram biti poslušen. Tudi tujec me je vzgajal. Stalno je govoril in pripovedoval komedije, grozljivke … Karkoli me je zanimalo, on je vedel vse odgovore. Odpeljal nas je na prvo nogometno tekmo, zabaval nas je in tolažil. Ni nehal govoriti, a staršev to ni motilo. Bili smo s tujcem in ga pobožno poslušali. Oče me je vzgajal z določenimi moralnimi normami, a to ni veljalo za tujca. On ni upošteval očetovih pravil. Preklinjanje v našem domu je bilo prepovedano, a njemu ne. Preklinjal je, kadar je želel. Vabil nas je k pitju alkohola in kajenju cigaret. Komentiral je vse brez sramu. Danes vem, da so moja spoznanja o življenju v veliki meri oblikovala pripovedovanja tega tujca. Nikoli ga nihče od domačih ni ustavil in ga utišal pri takem govorjenju.” Kako mu je bilo ime? Televizor. Kmalu je prišla njegova sporoga. Ime ji je računalnik. Njun prvi otrok je Telefon. Drugi otrok je Facebook. In dobila sta še več otrok WhatsApp, Twitter in Viber in še načrtujeta otroke. Sporočilo te zgodbe je enostavno. Prekomerna in napačna uporaba sodobne tehnologije nas oddaljuje drug od drugega in Boga. Oddaljuje nas od tistega, ki nas ljubi, ki je Kruh življenja. Ko hodim po naši župniji, opažam skoraj v vsaki hiši tega tujca, kako pripoveduje družini. V mesecu maju vas vabim, da ga ugasnemo. In odpremo Sveto pismo in ga beremo skupaj z Marijo.