V soboto, 19. avgusta, je naša župnija spet romala. Svete Višarje so bile naš cilj, ki smo ga dosegli na različne načine. Največ se nas je iz Mojstrane odpravilo na pot s kolesi, kjer se nam je pri spodnji postaji žičnice pridružila skupina romarjev z avtobusom. Višarska Marija pa je, poleg nas, pod svoj plašč sprejela še romarje, ki so se na Svete Višarje povzpeli peš. Kolesarji vsako leto naredimo kratek postanek pri Mariji Vnebovzeti v Kranjski Gori, nato nadaljujemo pot proti Ratečam in Trbižu. Po dveh urah in pol se naša pot konča pri žičnici. Ob 12. uri smo skupaj z nadškofom Uranom obhajali sveto mašo. Ker nam vreme letos ni bilo preveč naklonjeno, smo se domov tudi kolesarji odpeljali z avtobusom. Ustavili smo se še v prelepi vasici Rateče in si ogledali župnijsko cerkev Svetega Duha. Hvaležni Bogu za lepo preživet dan in v upanju, da se prihodnje leto spet srečamo pri Mariji na Svetih Višarjah, smo Marijin blagoslov ponesli med svoje domače.

Tudi letos smo v soboto, 19. 8., poromali k višarski Mariji, kot je sedaj že tradicja na tri načine: s kolesi iz Mojstrane, peš iz Žabnice in z žičnico. Tokrat so nas Višarje sprejele v oblakih in dežju, kar pa romarskega vzdušja ni pokvarilo. Višarsko Marijo smo počastili z romarsko sv. mašo, ki jo je daroval nadškof Uran. V nagovoru je na kratko opisal zgodovino Višarij, temeljito pa pomen, ki ga ima Marija kot naša nebeška mati za naše življenje. Pod njen razgrnjen plašč, ki je dovolj velik za vse, se lahko vsakdo zateče s svojimi prošnjami in željami, ki jih bo ona posredovala Bogu. Po maši smo se z molitvijo izročili Mariji v varstvo, se rokovali z nadškofom in od njega prejeli spominsko podobico. Sledilo je še skupno fotografiranje in za slovo skupno zapeta pesmica Angelček varuh moj.

B. O.