Gostja večera v petek, 28. oktobra, ob 20.00 je bila redovnica s. Emanuela Žerdin iz slovenskega društva hospic z razmišljanjem »Minljivost nas uči živeti.«
Umiranje in smrt sta v slovenski družbi še dandanes tabuizirana, zavita v tančico številnih predsodkov, strahov in skrivnosti. Smrt izrinjamo daleč od oči in od srca, podzavestno nas muči , preganja in sproža strahove. Včasih so ljudje več umirali doma, v krogu družine, tako so že otroci doživljali smrt kot nekaj, kar spada k življenju. Če se zavedamo, da je naš čas omejen, bomo z njim ravnali bolj varčno, ga bomo napolnili bolj smiselno, bomo bolj izbirali, kaj je vredno in kaj lahko opustimo.
Osnovni program slovenskega društva hospic je oskrba hudo bolnih, bolnikov z napredovalo kronično boleznijo v terminalni fazi in njihovih svojcev, le-teh tudi v procesu žalovanja. Načelo te telesne in duhovne oskrbe je: dodajati življenje dnevom in ne dneve življenju. Slovensko društvo hospic si z raznimi izobraževanji prizadeva, da ideja hospica doseže čimveč ljudi. Pomeni odkrito spregovoriti o umiranju, smrti, žalovanju in zavestno oblikovati naraven odnos do umiranja in smrti že v aktualnem življenju in ne, ko nas v to prisili življenjska situacija.
Živahna in odprta razmišljanja sodelujočih so izpostavila osebne stiske, ki se ob umiranju in smrti dotaknejo nas vseh.
Franci Bečan
