Najbolj slovesno je bilo pri poldeseti sv. maši, saj sta se takrat združili kar dve slovesnosti. Mašo je ob somaševanju domačega župnika daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojzij Uran v zahvalo Bogu za dar družine in 25. obletnico škofovskega posvečenja.V nagovoru, ki je bil namenjen družinam, je nadškof izpostavil »božje otroštvo« kot tisti temelj, ki človeka spreminja od znotraj. Za zgled je postavil sveto nazareško družino, saj je ona prva sprejela v svojo sredo Boga, ob njem se je v hlevčku vsa navlaka spremenila v red in tudi Jezus se je v družini pripravljal na izpolnitev svojega poslanstva. Spomnil pa se je tudi svojih občutkov, ki so ga navdajali pred 25 leti v Rimu, ko je ležal pred oltarjem in je papež Janez Pavel II. nanj položil roki.

Sledil je blagoslov družin. Lepo je bilo gledati zelo veliko število družin, kako so pristopale, da je nadškof vsakega posebej blagoslovil.

Simbolne mašne darove je pred oltar prinesla družina Jelenc. Darovi so ponazarjali tolikokrat izrečeni »Da, Oče«, ki je zaznamoval škofovsko pot nadškofa.

Pri maši so božične pesmi ob orgelski in instrumentalni spremljavi lepo prepevali združeni zbori.

Ob koncu maše je sledila še nadškofova molitev za blagoslov vseh slovenskih družin, namesto zahvalne pesmi pa je nadškof kar sam zapel pesem »Želel si, da bi pasel jagnjeta«. Nadškofu smo še stisnili roko in mu čestitali, potem pa se je praznovanje nadaljevalo pred cerkvijo ob dobrotah, ki so jih pripravile pridne gospodinje. Da je bilo praznovanje še lepše, je prispeval svoj delež tudi čudovit sončen dan.

B. O.