Veseleč se, da se je Slovenija kot samostojna in neodvisna država leta 2004 polnopravno vrnila v družino demokratičnih držav Evrope in ker ljubijo svojo domovino in njeno tradicijo, smo se nekateri krajani Seničice, Pirnič in Vaš odločili posaditi lipe kot starodavni nacionalni simbol ter posaditev poimenovali Aleja Slovenija – Evropa.
Posaditev je bila izvedena dne 26. septembra 2012 na pobočju Konivca, kjer smo sedaj. Listina z originalnimi podpisi je shranjena na severni strani betonskega podstavka križa, vložena v stekleno ampulo globoko v zemlji, ki je zaščitena v posebni cevi z mivko. Bonovec ima pomembno mesto v spominjanju slovenske osvoboditve naše drage Slovenije, Aleja Slovenija-Evropa pa naj kot zapis na zahodnem obzorju prenaša sporočilo vsem, ki se spustijo na Sorško polje iz ljubljanske kotline. Da, vsem, tudi prihodnjim rodovom tega kraja.
Slovenija nima skupnega spomenika »dneva državnosti«. Medvode imajo to Alejo Slovenija-Evropa kot redek pomnik od začetka ustanovitve države. Zato spoštujmo ta prostor, čas in sporočilo skladno s sporočilom iz 1 Jn 3, 18.
»Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, marveč v dejanju in resnici.« Kdor razume to sporočilo, bo razumel sporočilo zgodovine.
Knez alpskih Slovenov Valuk je leta 631 je oznanil samostojnost Karantanije, Brižinski zapisi (972 do 1039) so svetu oznanili jezik ljudstva pod Triglavom, Primož Trubar je potrdil leta 1550 slovenski jezik s Katekizmom in Abecednikom, Jurij Dalmatin je prevedel knjigo vseh knjig v
slovenski jezik leta 1584, Žiga Zois je leta 1689 opisal slovensko pokrajino v Slavi Vojvodine kranjske, Anton Korošec je prebral prvo majniško deklaracijo 30. maja 1917 na Dunaju. Idejni pobudnik in glavni snovalec prve majniške deklaracije je bil duhovnik in narodni buditelj Janez Evangelist Krek, ki je v besedilu prvič postavil zahtevo po državnosti in samostojnosti Slovencev. Tone Pavček je 8.maja 1989 prebral drugo Majniško deklaracijo, ki zahteva suvereno državo Slovenijo.
To so glavni mejniki slovenskega naroda, temelječi na državotvornosti, splošni kulturi in omiki Slovencev, jeziku, veri in sposobnosti ter volji do življenja na svoji zemlji. Nedvomno je zadnjo Majniško deklaracijo zahtevala takratna opozicija v Republiki Sloveniji, združena v Društvu slovenskih pisateljev Slovenski demokratični zvezi, Slovenski kmečki zvezi, Slovenskem krščansko socialnem gibanju, Socialdemokratski zvezi Slovenije, Univerzitetni konferenci ZSMS in Društvu slovenskih skladateljev.
Ne pozabimo, da je bila tedanja opozicija združena v DEMOSU, ki je edini resnično zagotovil temelje naše države Slovenije. Zakaj moramo dejstva zgodovine ponavljati in poudarjati Resnico in samo Resnico! Zato, da se bodo naši vnuki učili, zgodovinarji pa študirali oz. raziskovali na dejstvih in ne na prirejenih ali bolje potvorjenih zapisih nekaterih zgodovinarjev, ki se udinjajo z razlagami Neresnic!
Nekaj pomembnih datumov v zgodovini postavlja resnične okvirje za pravo oceno državnosti. Poglejmo ta dejstva in Resnico: Nacistična Nemčija je skupaj s Sovjetsko zvezo, ta šele po dveh tednih, začela 2. svetovno vojno z napadom na Poljsko dne 1. septembra leta 1939. Prva
žrtev slovenskega naroda je bil po izdaji lokacije na Mali gori pri Ribnici dne 13. maja 1941 Danilo Zelen, vodilni član TIGRA, legalno priznanega primorskega odporniškega gibanja tudi s strani fašistične Italije.
To je bilo v času vojaškega paktiranja Nemčije in Sovjetske zveze in ko so Stalinove horde morile poljske oficirje v Katinskem gozdu, točneje cel mesec leta 1940. Na okupiranem ozemlju Jugoslavije je bil odpor proti Nemcem v tem času s strani Internacionale prepovedan! Nerazumljivo je, da se ne prizna prvenstva upora protifašistične organizacije TIGR. Z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. leta, je uradno prišlo do razpada sramotnega pakta.
Vztrajati na umetno postavljenih dogodkih in s trditvijo, da je prvič dobila Slovenija Narodno vlado 5. maja 1945 v Ajdovščini, je torej objektivno potvarjanje zgodovine! Narodna vlada je bil zbor borcev NOB, ki so želeli pod pritiskom Stalinove Sovjetske zveze nazaj v Jugoslavijo, nazaj v Jugoslavijo kot umetno tvorbo. Slovenija kot pojem ni bila takrat opredeljena geopolitično, ampak le kot umišljena tvorba v delu okupirane kraljevine Jugoslavije.
Dejstvo je, da je 5. maja 1945. leta bila Kraljevina Jugoslavija okupirana in razkosana s strani Nemčije, Italije, Madžarske, Bolgarije in pronacistične države NDH. Zaradi tega na ta dan formalno mednarodno nobena državna ureditev na okupiranem področju ne more predstavljati
okvirja nove državnosti.
Prvič se opredeljuje država Slovenija v mednarodnih okvirih po razpadu Avstro-Ogrske z aktivnostmi Narodnega sveta za Slovenijo, ki je bil ustanovljen avgusta 1918. Kmalu zatem, točneje 26. septembra 1918, je bil ustanovljen Narodni svet za Štajersko kot Pokrajinski odsek,
ki je imenoval 1. novembra istega leta Rudolfa Maistra za generala.
Formalno se je 1. svetovna vojna končala 4. novembra 1918. Kako temeljito so spoštovali slovenski politiki leta 1918 mednarodni red in pravo, brez ovinkarjenja. Preprosto, ko je bil Rudolf Maister imenovan za generala, šele takrat je lahko formalno-pravno razorožil vojaško strukturo kapitulirane države Avstro-Ogrske v Mariboru in drugod na Štajerskem.
Dogodki, dokumenti, datumi naše slovenske zgodovine so nema priča Dejanj in Resnice, vse ostalo je izkrivljanje s strani ideologije, ki počasi ampak zanesljivo gre v pozabo. In prav zato je ta kraj, ta sveti kraj male skupnosti ob robu Sorškega polja, še kako pomemben. Spominjanje na veselo izražanje čustev svobodnega slovenskega življa, na naše prednike, ki so s trdim delom ohranjali rodove v pričakovanju njihove in sedaj naše države, je največja dobrina našega časa, našega življenja.
Naša generacija ima ta blagoslov Neba, da smo lahko živeli v tem obdobju brez vojn, brez prikritega sovraštva do sočloveka, ki ga vojne povzročijo do soseda, do brata. Zato je vsakodnevna zahvala naša obveznost, naša dolžnost.
Prav to zavedanje, da je življenje v miru poseben dar, ki ga ne more živeti vsaka generacija na Zemlji, je naša največja zaveza tudi za bodoče generacije.
Mi smo dolžni, da jim to sporočimo in da jim zagotovimo življenje v miru, spoštovanju resnice in hkrati ob naravnih ujmah priskočimo na pomoč vsakemu, ki je pomoči potreben.
Naj bo naše sporočilo o miru, vsem bratom in sestram, materam in očetom, vnukom in vnukinjam, da naj z ljubeznijo v srcu sporočilo miru prenašajo naprej in da ga skrbno negujejo zato, da bo država Slovenija stala in obstala.
dr. Jože Duhovnik
