Ena zadnjih postaj pred birmo je birmanski duhovni z naslovom “Veter veje koder hoče …” Sveti Duh nam pri birmi podeljuje sedmero darov, ki smo jih preko vikenda spoznavali, ter odkrivali, kako delujejo v naših življenjih. Zdravnik Franci nam je predstavil, kako mu je dar modrosti pomagal pri njegovem delu, pri odločitvah, ki so presegala znanje, ki si ga je pridobil. Dar sveta je pomagal mami Brigite, ki so ji zdravniki svetovali, da naredi splav. Brigita je danes zdravo dekle (za razliko od tega kar so napovedovali zdravniki), ki ji je Sveti Duh pomagal z darom sveta, da je v Gašperju, ki je pričeval z njo, našla življenjskega sopotnika. Pridružila se nam je tudi mlada družina: oči Domen, mami Juta in otroci Izabela, Mihael in Vid. Domnu in Juti je dar razumnosti pomagal, da sta v času, ko sta bila še par, premagovala, da sta živela vsak na svojem koncu Slovenije: on v Mariboru, ona pa v Vipavi.
Nadalje smo spoznali dar moči, ozdravljena alkoholičarka Milena pa je spregovorila o tem, kako ji je Bog pomagal, pri ozdravljenju. O daru vednosti je pričevala Albina, 70 letna gospa, ki je pri 31 letih popolnoma izgubila vid. Kljub temu se vsako jutro zbudi, dvigne roke in si reče: “Bog me ima rad!” Ob koncu dne smo darove Svetega Duha spoznavali še preko igre.
Ob koncu smo se seznanili z darom pobožnosti. Mare in Mateja sta povedala, kako sta bila oddaljena od Cerkve in kako je molitev počasi vstopala v njuna življenja in jima spremenila odnos. Zadnji dar, strahu Božjega, smo spoznali pri maši. Pričevalci pa so bili starši. Njihov največji strah je, da bi svoje otroke izgubili. In tak je tudi strah Boga, ki se boji, da bi nas izgubil. Dar pa je, da se tudi mi bojimo, da bi Boga izgubili v svojem življenju.