6. oktobra 2026 sva z možem imela milost udeležbe na premieri filma Presveto srce. Odšla vsa z občutkom,
da sva bila povabljena stopiti bliže skrivnosti Božje ljubezni – tiste ljubezni, ki ni oddaljena in neosebna,
ampak ima Srce. Srce, ki ljubi, trpi, odpušča in se vedno znova daruje za človeka.
Film me je globoko nagovoril predvsem zaradi številnih pričevanj ljudi z globoko vero v Presveto Srce
Jezusovo. V njihovih besedah je bilo nekaj zelo pristnega in resničnega – pričevanje vere, ki je šla skozi
življenje, skozi preizkušnje, bolečino, hvaležnost in veselje. Prav zato so njihove besede tako močno
odzvanjale.
Posebej me je nagovorila misel enega od pričevalcev, ki je dejal, da je hostija »cunami Božje ljubezni«.
Kako močne in lepe besede! V njih je nekaj veličastnega in hkrati pretresljivo preprostega. Ko pomislim
na Jezusa, navzočega v evharistiji, dobi ta stavek posebno globino – Božja ljubezen, ki prihaja k nam, se
nam podarja in nas preplavlja.
Najbolj pa me je ganilo, ko je bilo v filmu posebej izpostavljeno Presveto Srce Jezusovo. Način, kako je to
prikazano in posneto, se človeka zares dotakne. Ne ostane samo pred očmi – pride do srca. Ob tem sem
začutila, kako velika je skrivnost, da nam Jezus podarja svoje Srce in nas vabi, naj se zatečemo vanj. V
svet, ki je pogosto nemiren, glasen in ranjen, prihaja tiho sporočilo njegove ljubezni: Ne boj se. Moje Srce
je odprto zate. Zaupaj mi.
Če imate možnost, pojdite v kino na ogled filma, ki bo na ogled od 15. oktobra dalje. Verjamem, da
lahko v njem vsakdo najde kakšen trenutek, besedo ali podobo, ki se ga dotakne in ostane z njim še
dolgo po koncu filma. Mene je zagotovo – morda prav zato, ker nas Presveto srce ne nagovarja le z
besedami, ampak odpira prostor, da se tudi sami za trenutek ustavimo pred skrivnostjo Jezusove
ljubezni. Morda bo tudi vas katera od zgodb, besed ali podob ustavila in se dotaknila vašega srca.
Ob premieri smo prejeli tudi kartico z molitvijo, ki sem jo vzela kot majhen, a dragocen opomnik, da
lahko svoje življenje vsak dan znova položimo v Jezusovo Srce:
Gospod Jezus, tvojemu presvetemu srcu posvečam svoje življenje, svoje delo, svoje trpljenje in svoje veselje. Naj me nič ne loči od tvoje ljubezni. Presveto srce Jezusovo, vate zaupam! Amen.
Naj te besede ostanejo z nami tudi po ogledu filma. Morda jih lahko kdaj izrečemo čisto tiho, v svojem
srcu, in dovolimo, da nas Jezusova ljubezen znova spomni na tisto najgloblje:
Presveto Srce Jezusovo, vate zaupam.
Brigita Slapnik
7. oktober 2026
