V soboto, 22. 11. 2008 je na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu potekal posvet za birmanske animatorje ljubljanske in novomeške škofije. Kljub temu so na posvet prišli animatorji z vseh koncev Slovenije. Iz naše župnije sva se posveta udeležili dve Barbari.

Z ne preveč velikimi pričakovanji sva prišli v Šentvid. Ker sva imeli pred začetkom še nekaj časa, sva odšli še na čaj (no za odločitev, da skočiva še na čaj, je bila v bistvu kriva majhna luknja v najini komunikaciji – pa nič zato; čaj in vroča čokolada sta bila odlična).

Začeli smo s kratko predstavitvijo (vsak izmed nas se je predstavil in povedal od kod prihaja ter kakšne izkušnje ima z birmanci), nato pa nadaljevali z igrico. Po sproščenem uvodu smo prešli na resnejše zadeve. Najprej v parih, nato pa v skupinah smo razglabljali o problemih, s katerimi se soočamo pri birmanskih skupinah in ugotavljali kaj je v pripravi na prejem zakramenta svete birme res pomembno. Ugotovitve smo nato pripeli na table in jih razvrstili po pomembnosti in aktualnosti. Na koncu smo teme na vrhu “seznama” še bolj podrobno predebatirali in poiskali konkretne rešitve. Za zaključek smo prisluhnili še trem predstavitvam različnih pristopov k pripravi na birmo, nato pa še nekaj časa klepetali v sproščenem vzdušju.

Sicer pričakovanja pred posvetom niso bila velika, vendar pa sem bila na koncu vesela, da sem se odločila sodelovati, saj sem dobila kar nekaj novih idej kako še izboljšati pripravo na birmo in jo narediti zanimivo tudi za naše birmance ter jim tako približati sodelovanje v župniji. Naj vidijo, da pot ni tako težka, je pa lahko zelo zabavna in polna zanimivih izkušenj.