Od 25. do 27. maja smo bili na župnijskem romanju na Madžarskem, v krajih, ki so tesno povezani z
začetki krščanstva v tem delu Evrope.
Mogočna benediktinska opatija sv. Martina, simbol zahodnega meništva, stoji na griču nad
Pannonhalmo. Samostan je leta 996 ustanovil knez Geza, leta 1001 pa z listino o privilegijih uradno
potrdil Štefan I. V tisočletni zgodovini je odigral pomembno versko, kulturno in izobraževalno vlogo.
Ogledali smo si cerkev, kripto, križni hodnik in knjižnico, kjer hranijo več kot 350.000 dragocenih
knjig, rokopisov in dokumentov.
Popoldne smo prispeli v Budimpešto, mesto, ki je nastalo po združitvi treh nekdanjih mest Bude,
Obude in Pešte. Največji razcvet je doživelo v času Matije Korvina v 15. stoletju. Na Grajskem hribu
smo si ogledali Matjaževo cerkev, kjer so kronali madžarske kralje, ribiško trdnjavo s sedmimi stolpiči
kot simbolom sedmih madžarskih plemen, spomenik sv. Štefana, citadelo. V Matjaževi cerkvi smo
imeli sv. mašo.
Drugi dan smo potovali po dolini reke Donave proti severu. Szentendre je mestece barvitih hiš,
tlakovanih ulic, kavarnic, galerij. Višegrad leži na okljuku Donave. V 14. stoletju je bil tu sedež
kraljevine, višegrajska citadela pa kraj znamenitega srečanja poljskega, češkega in madžarskega
kralja, na katerem so sklenili politično in gospodarsko zavezništvo. V Esztergomu so že v 10. stoletju
zgradili prvo krščansko cerkev v državi in jo posvetili mučencu sv. Štefanu. V tem svetišču je bil leta
1000 okronan prvi madžarski kralj Štefan I. Mogočno katedralo na Grajskem griču trenutno
obnavljajo, ob posvetitvi leta 1856 je skladatelj Franz Liszt za to slovesnost skomponiral »Slavnostno
esztergomsko mašo«. Po sv. maši smo se z ladjo po dokaj mirni Donavi vrnili v Budimpešto. V eni od
značilnih čard smo imeli ob folklornem programu tradicionalno večerjo.
Tretji dan smo si v Budimpešti ogledali neorenesančno baziliko sv. Štefana, kjer hranijo relikvijo
prvega krščanskega madžarskega kralja. Ob Balatonu smo se ustavili v idilični vasici Tihany, njen
največji biser je benediktinska opatija vrh polotoka. Ustanovno listino opatije Tihany je leta 1055
izdal kralj Andrej I. Madžarski, ki je tu pokopan. Med tihimi zidovi starodavne opatije smo imeli
zadnjo sv. mašo.
Duhovni vodja romanja je bil naš župnik g. Jure Koželj.

Franci Bečan