27. do 29. oktober 2025
Romarji župnije Preska smo se z avtobusom odpravili v Medžugorje. Duhovni vodja je bil naš župnik g. Jure Koželj, ki nas je vso pot duhovno bogatil, spodbujal, odstranjeval tančice naše nevednosti in nas povezoval v skupni molitvi.
Namen našega romanja je bil ZA MIR – najprej za mir v svojem srcu ter za MOČNO VERO. Verjeti Bogu in se mu popolnoma prepustiti. Dovolj je videti že samo korak naprej, vse drugo prepuščamo Bogu.
»Marija za vsakega izmed nas skrbi z enako ljubeznijo, kot je skrbela za svojega Sina Jezusa.«
Marija je polna Boga. V njenem srcu kraljuje mir – zato ji rečemo Kraljica miru. V njenem srcu je danes tudi nemir. Zaradi nas!
V Marijinih sporočilih slišimo:
»Pomagajte meni, da bom jaz lahko pomagala vam!«
»Molite z menoj, ker brez Boga nimate prihodnosti!«
»Bodite moje iztegnjene roke temu svetu, ki ni spoznal Boga ljubezni.«
Naša celotna romarska pot je bila prepojena s skupno molitvijo rožnega venca. Vanjo smo vključili različne namene: za mir na svetu, za bolne otroke in njihove starše, za trpeče, za našo župnijo, duhovnike in vse, kar smo nosili v svojih srcih.
Glasna molitev nas je močno med seboj povezala in nam pomagala, da smo ostajali skupaj v množici drugih romarjev.
Zjutraj in zvečer smo se zbrali k molitvi brevirja, ki je zelo močna molitev. Po vsem svetu jo molijo duhovniki, Bogu posvečene osebe in veliko laikov.
Zvečer smo se ob cerkvi pridružili skupnim molitvam za ozdravljenje, molili smo pred najsvetejšim, vsak dan smo imeli sv. mašo.
Bil je tudi čas za osebno molitev k Mariji. Kako lep in milosten čas.
V Medžugorju je možno opraviti tudi sv. spoved. Pravijo, da je Medžugorje »spovednica sveta«.
V hiši, kjer smo bivali, sta nas obiskala tudi dva pričevalca. Marinko Šakota, ki je bil nekdaj župnik v Medžugorju. Zelo radi smo mu prisluhnili, ko je povedal svoje doživljanje prvih Marijinih prikazovanj na Podbrdu. Takrat je bil star 13 let. Doživel je prvo prikazovanje leta 1981 na praznik Janeza Krstnika, ki pripravlja pot Jezusu. Govoril nam je o pomenu sv. spovedi, o Božji ljubezni in »kdor nima v srcu dovolj ljubezni ali ni začutil Božje ljubezni, ta ne more odpuščati, pozdraviti svojega sovražnika …«
Druga pričevalka pa je bila ga. Viki, ki se večkrat srečuje z vidci, povedala nam je, kako so si karakterno različni in kako živijo danes. Nekateri so tudi zelo preizkušani, a z močno vero vse preizkušnje in trpljenja hvaležno sprejemajo.
Zelo me je nagovorilo povabilo k molitvi za dve skupini rajnih, ki so pozabljeni:
- za tiste, ki jih ne maramo, in
- za nerojene otroke. Število teh je zelo veliko, vsak od njih ima ime!
Slišali smo tudi, da so duhovniki Marijini ljubljenci, da duhovnikov ne sodimo in kritiziramo, ampak smo povabljeni, da molimo za njih. Bodimo hvaležni, da jih imamo.
G. župnik nas je spodbujal ter nam dal tudi konkretne izzive za sv. spoved. Z gorečnostjo nam je pojasnjeval, kako moliti s srcem, k čemur nas spodbuja tudi mati Marija.
Tudi pot domov je bila napolnjena z lepimi mislimi in hvaležnostjo, da smo imeli milost obiskati Medžugorje. Vsak je v svojo romarsko torbo spravil, kar potrebuje za življenje DANES, TUKAJ in ZDAJ.
Bogu hvala in hvala, g. župnik Jure, za vse duhovne spodbude in skupne molitve. Hvala tudi ge. Petri, ki je poskrbela za vso organizacijo romanja. In vse, kar sodi zraven.
Hvala tudi za vse soromarje, bili smo lep dar drug drugemu.
Romarski pozdrav
Nada Hobel, članica ŽPS
