Zakrament (lat. sacramentum = vojaška prisega; večinoma se uporablja kot prevod grškega mysterion = skrivnost): zakramenti so vidna znamenja nevidne resničnosti, v katerih lahko kristjani doživimo zdravilno, hranilno, krepilno Božjo navzočnost, ki nas usposablja za ljubezen, saj v njih deluje Božja milost.

YouCat, str. 105

 

V zakramentih Bog steguje roko in se v znamenjih in simbolih dotika življenja svojih vernih in jih spremlja v najpomembnejših trenutkih življenja, od rojstva do smrti.

• Krst prejmemo po navadi kmalu po rojstvu in pomeni novo rojstvo.
• Zakrament Svetega Duha prejmemo v obdobju odraščanja in pomeni potrditev krsta ter rojstvo za večjo samostojnost oziroma odraslost.
• Po evharistiji se nam Jezus že v otroških letih daje v hrano in nas spremlja vse življenje.
• Po zakramentu spovedi nas spremlja kot dušni zdravnik.
• Po zakramentu bolniškega maziljenja prihaja k nam tudi v trenutkih, ko smo hudo bolni.
• Po zakramentu svetega reda (mašniškega posvečenja) posreduje ljudstvu Božjo vodstvo.
• Po zakramentu sv. zakona združuje zakonce v zakonsko ljubezen, katere sad je tudi novo življenje.

V življenje, str. 138

 

Čemu sploh potrebujemo zakramente?

Zakramente potrebujemo, da bi prerasli svoje majhno človeško življenje in po Jezusu postali kot Jezus: Božji otroci v svobodi in slavi. [1129]

V krstu postanejo ogroženi človeški otroci zavarovani Božji otroci; po birmi postanejo iskalci odločni; po spovedi postanejo krivi spravljeni; po evharistiji postanejo lačni kruh za druge; tako po zakonu kot po duhovniškem posvečenju postanejo individualisti služabniki ljubezni; po bolniškem maziljenju obupani postanejo ljudje upanja. Zakrament v vseh zakramentih je Kristus sam. V njem rastemo iz sebične izgubljenosti tja čez v resnično življenje, ki nikoli več ne mine.