S pepelnično sredo, letos je to 18. februar, se začenja postni čas. To je tudi dan strogega posta, tako kot veliki petek.
Duhovnik pri obredu pepelenja vernike posuje ali pokriža z blagoslovljenim pepelom, ob tem pa izgovarja besede: »Pomni, človek, da si prah in se v prah povrneš.« ali »Spreobrni se in veruj evangeliju.«
To so le zunanja znamenja tega praznika. Vendar ima ta obred globlji pomen.
- Spomni me moje majhnosti, krhkosti in minljivosti. Bog je človeka ustvaril iz prahu zemlje in vanj dahnil življenje. Ob koncu tuzemskega življenja bo telo spet prah.
- Že tukaj in zdaj hočem poglobiti in okrepiti odnos z Jezusom, z Njim nositi križ in vztrajati, ker ta pot vodi do vstajenja – zmage življenja nad smrtjo.
- Hočem se odpovedati nečemu, kar mi je ljubo. Verjamem, da Bog pripravlja, kar je zame najboljše. Ko izpraznim sebe, naredim prostor za Boga. Šele takrat lahko On moje srce oblikuje po svojem srcu.
- Hočem več moliti, zajemati iz Božje besede, spremljati Jezusa po postajah križevega pota in vsak dan reči: » Danes želim biti boljši/-a kot včeraj.«
- Hočem odpreti vse svoje čute in srce, da bom videl/-a, slišal/-a ljudi, ki potrebujejo pomoč, spodbudno besedo ali dejanje.
Sem samo popotnik do večnega življenja. Ta pot, ki mi je odmerjena tu na zemlji, me vodi k upanju in jo »tlakujem«, tukaj in zdaj, s hvaležnostjo, ker sem vse prejel/-a zaradi Njegove neskončne Ljubezni do mene!
Zato HOČEM s to pepelnično sredo začeti pot z Gospodom do vstajenja!
» Ne bom vas zapustil sirot …« (Jn 14,18)
Nada Hobel in Brigita Slapnik, članici ŽPS
