Preteklo soboto smo v župniji Preska s hvaležnostjo in veseljem obhajali praznik zakonskih jubilantov – parov, ki jih povezuje blagoslovljena skupna življenjska pot. Med njimi sta tudi Štefka in Peter Dolenc, ki letos praznujeta 40 let zakonske zveze. Njuno skupno življenje je prežeto z vero, zvestobo in služenjem – ne le drug drugemu, temveč tudi župnijskemu občestvu, kjer dejavno sodelujeta v mešanem pevskem zboru in župnijskem pastoralnem svetu. Ob tej priložnosti sta z nami delila nekaj misli in spominov na svojo življenjsko pot, ki jo vse od začetka
prepletata molitev in Božje zaupanje.
Naj bo ta pogovor priložnost, da se skupaj z njima in ostalimi zakonskimi jubilanti zahvalimo Gospodu za dar zakona in Njegovo navzočnost v vsakdanjem življenju, ter navdih vsem, ki želijo graditi svojo skupno pot na temeljih vere, ljubezni in zaupanja.
Štefka in Peter, kako sta ob začetku skupne poti doživljala zakonsko zvezo kot zakrament? Kaj vama pomeni cerkveni zakon in Božji blagoslov?
Ob začetku najine skupne poti sva zakonsko zvezo doživljala kot sveto obljubo Bogu, da misliva resno in da si želiva skupnega življenja, prežetega z vero in ljubeznijo. Cerkveni zakon nama pomeni veliko, saj sva z njim povabila Boga v najin odnos in ga prosila, naj naju spremlja, vodi in blagoslavlja na najini poti. Zavedava se, da je zakrament svetega zakona zelo pomemben – prinaša Božji blagoslov in moč, da sva z zaupanjem in ljubeznijo skupaj vzgajala otroke ter premagovala nesporazume in preizkušnje, ki pridejo na pot vsakega zakonskega para.
Kako sta skozi leta vključevala vero v svoje vsakdanje življenje in zakon?
Skozi leta sva vero vključevala v svoje vsakdanje življenje in zakon tako, da sva se v vsaki stiski obračala k Mariji in Bogu. Zavedala sva se, da sama včasih ne zmoreva, zato sva prosila za pomoč, razsvetljenje, prave besede in moč pozitivnih misli. Ob molitvi sva se vedno trudila, da
najina prošnja ne bi bila le klic po pomoči, ampak tudi izraz hvaležnosti za vse, kar že prejemava. Svoje skrbi, načrte in družino sva izročala v Božje varstvo ter z zaupanjem verjela, da naju Bog vodi po pravi poti.
Katere preizkušnje so vaju najbolj povezale in kako vama je vera pomagala skozi težke čase?
Najbolj naju je povezala nepričakovana smrt Štefkinega očeta na mali gorski kmetiji, kjer so po njem ostali trije nepreskrbljeni otroci. V tistem težkem času sva čutila močan notranji klic, da priskočiva na pomoč in prevzameva odgovornost za vodenje kmetije. To je zahtevalo popolno zaupanje drug v drugega, veliko sodelovanja in potrpežljivosti. Vera nama je bila v teh trenutkih v največjo oporo – skupaj sva molila in prosila Boga, naj nama pošlje prave ljudi, ki bi nama pomagali pri delu ter svetovali pri obnovi in posodobitvi povsem ročne kmetije. Najina molitev je bila uslišana. Danes sva Bogu in Mariji iskreno hvaležna, da ima kmetija svojega naslednika, ki si je ustvaril družino, in da se rod lahko nadaljuje – kot znamenje, da Božja pomoč resnično deluje v tistih, ki zaupajo.
Kako sta vzgajala svoje otroke v veri in krščanskih vrednotah?
Svoje otroke sva vzgajala v veri in krščanskih vrednotah tako, da sva jim poskušala posredovati krščanske vrednote in moč Božje milosti, ki sva jo močno čutila v najinem zakonu. Zavedala sva se, da je najlepše, kar jim lahko dava, zgled ljubezni, spoštovanja in zaupanja v Boga. Veliko sva
molila – predvsem za to, da bi bil najin odnos trden in prežet z ljubeznijo, saj sva verjela, da prav to otrokom daje občutek varnosti in zaupanja. Učila sva jih, da se vse težave rešijo s pogovorom, razumevanjem in izročanjem v Božje varstvo. V naši družini je bilo vedno prisotno vodilo: “Brez molitve ni rešitve.”
Kaj bi svetovala mladim zakoncem danes – glede ljubezni, potrpežljivosti in vere?
Mladim zakoncem bi svetovala, naj svojo skupno pot gradijo na ljubezni, zaupanju in veri v Boga. Naj se zavedajo, da zakon ni vedno lahek, vendar je s potrpežljivostjo, medsebojnim razumevanjem in molitvijo mogoče premagati vsako preizkušnjo. Pomembno je, da se ne oddaljita drug od drugega v težkih trenutkih, temveč da se skupaj obrneta k Bogu in ga prosita za moč, mir in razsvetljenje.
Naj ne pozabijo, da je prava ljubezen odločitev – odločitev za spoštovanje, odpuščanje in zvestobo vsak dan znova. Ko v zakon povabita Boga, bosta prejela Njegov blagoslov, ki bo njuno zvezo krepil in varoval. In naj ju vedno spremlja misel: Brez molitve ni rešitve – saj prav vera daje moč, da ostajata povezana v ljubezni in miru tudi takrat, ko življenje preizkuša.
Pripravila: Brigita Slapnik
