Današnja Božja beseda odpira vrata v samo srce Jezusovega oznanila. Ko se Jezus povzpne na goro, ne prinaša novih zakonov, zapisanih na kamen, temveč prinaša novo postavo, blagre ki so zapisani v človeško srce. Ti blagri niso le lepe misli ali oddaljen moralni ideal; so Kristusov odsev in hkrati vabilo, naj vstopimo v njegovo življenje, ki se nam v polnosti daje prav pri oltarni mizi.
Prerok Sofonija nas v prvem berilu kliče k ponižnosti: »Iščite Gospoda, vsi ponižni v deželi.« To je vstopna točka za vsakega vernika. Bog ne more napolniti srca, ki je že polno samega sebe, svojih načrtov in svoje domišljave moči. Tudi sveti Pavel nas opominja, da Bog namenoma izbira to, kar je v očeh sveta »noro« in »slabotno«, da bi pokazal svojo moč. Ta »modrost majhnosti« doseže svoj vrhunec v prvem blagru: »Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.«
Biti »ubog v duhu« pomeni stati pred Bogom z odprtimi dlanmi. Pomeni priznati: »Gospod, potrebujem Te.« In prav tukaj se blagri srečajo z evharistijo. Poglejte, kako se začne vsaka sveta maša: s priznanjem naše grešnosti in majhnosti. Ko rečemo: »Gospod, nisem vreden, da prideš k meni,« vstopamo v držo svetopisemskega uboštva. Šele ko izpraznimo svoje dlani vseh zemeljskih zagotovil, so te pripravljene sprejeti največji dar – Kristusovo telo.
Jezus v blagrih obljublja: »Blagor lačnim in žejnim pravičnosti, kajti nasičeni bodo.« Ta lakota po nečem večjem, po Božji bližini in pravičnosti, se v polnosti poteši pri svetem obhajilu. Evharistija je božji odgovor na žejo človeške duše. Tisti, ki je bil krotak in ponižnega srca, ki je bil usmiljen in je prinašal mir, se združi z nami. Ko prejemamo sveto obhajilo, se v nas naseljuje tista moč, ki nam omogoča, da bi tudi mi v svetu postajali usmiljeni, čisti v srcu in ustvarjalci miru.
Brez evharistije bi bili blagri le nedosegljiv cilj, ki bi nas spravljal v obup. S Kristusom v nas pa postanejo mogoči. Kristus, ki ga prejemamo, nam daje moč, da ne vračamo udarca, ko smo preganjani, in da najdemo tolažbo, ko žalujemo. Sveto obhajilo nas preobraža v »evharistične ljudi« – ljudi, ki se znajo darovati, ki se znajo lomiti za bližnjega in ki sredi hrupa sveta ohranjajo mir tiste Gore, s katere nam je Jezus danes spregovoril.
Naj nas to srečanje z Njim pri oltarju okrepi, da ne bomo le poslušalci besede, ampak živi blagri sredi današnjega sveta. Naj naša majhnost postane prostor, kjer bo Bog razodel svojo veličino.
