Na današnjo nedeljo, ko slovesno obhajamo praznik Kristusa, Kralja vesoljstva, se pred nami razpira veličastna podoba Gospoda, ki ni kralj po merilih tega sveta. Bogoslužje nas danes vodi k Jezusu, ki kraljuje s prestola križa – kraljuje z ljubeznijo, ki se daruje, z odpuščanjem, ki odpira vrata raja, ter z usmiljenjem, ki rešuje človeka v njegovi najgloblji stiski.
Današnji evangelij nam postavi pred oči ganljiv prizor ob Jezusovem trpljenju: eden izmed razbojnikov, dotaknjen od Gospodove navzočnosti, izreče prošnjo, ki je polna vere in zaupanja: »Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo.« In Gospod mu odgovori z obljubo, ki razodeva njegovo kraljevsko oblast nad grehom in smrtjo: »Resnično, povem ti: danes boš z menoj v raju.«
V tem srečanju se razkrije skrivnost Kristusovega kraljestva: kraljestvo tistih, ki se pustijo objeti Božji milosti, kraljestvo src, ki se odprejo njegovemu usmiljenju, kraljestvo, ki prinaša notranjo svobodo in novo življenje.
Ob sklepu cerkvenega leta nas Cerkev vabi, da Kristusa Kralja sprejmemo kot središče svojega življenja, svojega razmišljanja, svojih odločitev. On je Alfa in Omega, začetek in konec. V njem ima vse stvarstvo svoj smisel, v njem se dopolni naše hrepenenje po resnici, miru in pravičnosti.
V evharistiji nam Kristus Kralj ne vlada od daleč, temveč se nam daje kot kruh življenja. Ko ga prejmemo, nas združuje z Očetom, nas prenavlja v ljubezni in nas pošilja, da v vsakdanjem življenju pričujemo za njegovo kraljevanje – kraljevanje ponižnosti, miru, služenja in zvestobe.
Odprimo svoje srce temu Kralju, ki nas pozna po imenu, ki je usmiljeni in nas dviga k sebi. Kot razbojnik na križu tudi mi pristopimo s ponižnim zaupanjem, prepričani, da nas Kristus sprejema in vodi v svoje kraljestvo.
