Vstopili smo v advent – čas tihih korakov, budnega srca in novega upanja. Advent ni bežen spomin na nekdanji dogodek, temveč živa sedanjost Boga, ki prihaja. V vsaki maši, v vsakem poslušanju Božje besede, v vsaki notranji razpoložljivosti odmeva klic: »Gospod prihaja.«
Prerok Izaija nas danes povabi na Gospodovo goro, kjer se odpre horizont miru. V tej podobi vidimo človeštvo, ki izmučeno od lastnih sporov išče pot novega začetka. Na gori, kjer Bog govori, se srca preoblikujejo, odnosi mehčajo in oči znova vidijo resničnost v Njegovi luči. Kakšna lepota: Bog sam nas vabi, da pustimo doline teme in se dvignemo k svetlobi Njegove navzočnosti.
Apostol Pavel nas predrami: »Noč je skoraj minila, dan se je približal.« Advent je klic, da se prebudimo. Da odložimo navade, ki nas uspavajo, strahove, ki nas zavirajo in greh, ki zamegli pogled. Poživlja nas misel, da je Bog blizu – bliže, kot si mislimo. Dan se približuje. Kristus s svojo lučjo že pronica v našo noč.
Evangelij pa nas povabi v čuječnost. Gospod prihaja tiho, nevsiljivo, pogosto nepričakovano. Nebeški obisk ne razbija vrat, temveč pristopi kakor prijatelj, ki trka. Čuječnost pomeni živeti odprto, pozorno in hvaležno; biti pripravljen na trenutke, v katerih se razodeva Njegova prisotnost – v besedi, v bratu, v tišini, v zakramentu.
Najgloblje srečanje s prihajajočim Kristusom pa se dogaja v evharistiji. Tu se izpolnjuje Izaijeva vizija: Gospod zbira svoje ljudstvo, ga uči svojih poti in mu podarja mir. V evharističnem kruhu med nas prihaja tisti, ki je Luč sveta. V svetem obhajilu se naš adventni klic spremeni v dotik – v združenost z Njim, ki prihaja, da bi nas prenovil od znotraj. Evharistija je središče našega pričakovanja in vir naše čuječnosti.
Naj naš adventni korak ne bo hiter in nemiren, temveč tih in zbran. V tem času Bog uči srce, da posluša, da vidi skrito in da sprejme dar Njegove bližine.
Gospod Jezus Kristus, ki prihajaš k svojim v tišini in luči, prebudi v meni globoko čuječnost srca. Očisti me teme, ki me ovija, okrepi moje korake na poti miru in me v evharistiji napolni z močjo svoje ljubezni. Naj v tem adventnem času rastem v pripravljenosti, da te še z večjo ljubeznijo sprejemam v svoje srce.
