Kratka predstavitev
Geografsko leži župnija Preska na polovici poti med Kranjem in Ljubljano, v občini Medvode. Cerkveno-upravno spada v dekanijo Ljubljana-Šentvid in v prvi arhidiakonat.
Župnija obsega naslednje kraje in naselja: Preska, Medvode (brez Svetja), Seničica, Golo Brdo, Žlebe, Vaše in Goričane (polovico vasi vključno z gradom Goričane).
Župnijska cerkev svetega Janeza Krstnika stoji na razglednem mestu sredi naselja Preska, ki je danes integralni del Medvod.
Župnija ima tri podružnične cerkve: cerkev Svete Trojice na Golem Brdu, cerkev svete Marjete v Žlebeh in cerkev svetega Jakoba na Petelincu. Poleg tega je na ozemlju župnije še kapela Marije Pomočnice na Bonovcu in nadškofijski dvorec Goričane, kjer je kapela svetega Frančiška Saleškega.
Zgodovina župnije
Okoliš se prvič omenja leta 989 v listini cesarja Otokarja III. pri opisu meje loške freisinške posesti. Župnija Preska je bila ustanovljena leta 1786, pred tem pa je večina njenega območja spadala pod župnijo Sora. Naknadno je župnija od župnije Šentvid nad Ljubljano dobila Golobrško sosesko, saj je bilo Golo Brdo zaradi vmesnega gričevja prej slabo povezano s svojo župnijo.
Cerkev stoji na razgledni točki sredi naselja. Omenja se leta 1309, v letu 1653 je dobila nov prezbiterij in bila posvečena leta 1660. Novo so pozidali leta 1741. Cerkve po potresu leta 1895 niso pravilno sanirali, zato je bilo treba misliti na gradnjo nove. Sedanja cerkev je bila posvečena leta 1957 (Mati mnogih cerkva; Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012, str. 525).
V župnišču je bil 21. septembra 1951 skozi okno ustreljen župnik Valentin Oblak (1875-1951). Umor so izvedli pod pretvezo, da ga kličejo k umirajočemu bolniku.
Skupaj s sedanjim župnikom, Juretom Koželjem, je župnijo vodilo 13 duhovnikov in še nekaj, ki so bili tu le za krajši čas (so nadomestili umrle župnike).
Župniki v Preski:
| Anton Jugovec | 1786 – 1807 |
| Lavrencij Babnik | 1808 – 1811 |
| Matej Megušar | 1812 – 1845 |
| Jurij Tomec | 1845 – 1870 |
| Luka Aleš | 1870 – 1885 |
| Martin Drčar | 1885 – 1898 |
| Janez Brence | 1898 – 1927 |
| Valentin Oblak | 1927 – 1951 |
| Mirko Bartol | 1952 – 1964 |
| Janez Ham | 1964 – 1987 |
| Zdravko Bahor | 1987 – 1999 |
| Franc Klopčič | 1999 – 2013 |
| Jure Koželj | 2013 – |
Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika – Preska
Sedanjo župnijsko cerkev so zidali med letoma 1939 in 1941, od stare cerkve je ostal zvonik in stranski vhod. Načrt je izdelal arh. Miroslav Zupan, tega je dopolnil arh. Vinko Glanz. Dokončali so jo po drugi svetovni vojni (arh. Janez Valentinčič). 13. oktobra 1957 je cerkev posvetil škof Anton Volk.
Kipi nekdanjega velikega oltarja, ki jih je izdelal Valentin Vrbnik, so sedaj razporejeni v prezbiteriju. Slika nad oltarjem je delo Staneta Kregarja iz leta 1957. Barvna okna so delo Marka Jermana. V zvoniku so štirje zvonovi(Mati mnogih cerkva; Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012, str. 525).
Celodnevno češčenje poteka na god zavetnika župnijske cerkve, sv. Janeza Krstnika, 24. junija. Žegnanjska nedelja je druga v oktobru.
Podružnična cerkev sv. Marjete – Žlebe
Podružnična cerkev (408 m) je posvečena mučenki sv. Marjeti Antijohijski.
Kraj in cerkev se omenjata leta 1427; ima poslikan strop, na slavoločni steni je Križanje (1742). Cerkev ima gotska okna. Stranski oltarji so iz leta 1657 in 1666. Ob levi steni stoji oltar Svete Trojice iz leta 1646. V zvoniku so štirje zvonovi (Mati mnogih cerkva; Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012, str. 525).
Maše v podružnični cerkvi so ob godu sv. Antona Puščavnika (17. januarja), na god sv. Marjete (20. julija), na »Marjetino nedeljo« (ob godu zavetnice), na žegnanjsko nedeljo (zadnjo v avgustu) in spomladi prošnja maša (na ponedeljek pred vnebohodom). V mesecu maju je ob nedeljah popoldan v cerkvi sv. Marjete šmarnična pobožnost. Na 5. postno nedeljo na pobočju pod cerkvijo poteka dekanijski križev pot.
Podružnična cerkev sv. Trojice – Golo Brdo
Podružnična cerkev (491 m) Presvete Trojice je imenovana tudi cerkev Sv. Duha.
Na zidu ima cerkev letnico 1747, omenjena pa je že leta 1631. V njej so trije oltarji (Sv. Trojice, sv. Barbare in sv. Nikolaja) in Layerjev križev pot. V zvoniku so trije zvonovi (Mati mnogih cerkva; Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012, str. 525).
Maše v podružnični cerkvi so na nedeljo Sv. Trojice (en teden po binkoštih), na žegnanjsko nedeljo (zadnjo v septembru), ob godu sv. Barbare (4. decembra) in spomladi prošnja maša (na torek pred vnebohodom). V postnem času (prve 4 postne nedelje) je ob nedeljah popoldan v cerkvi pobožnost križevega pota.
Podružnična cerkev sv. Jakoba – Petelinc
Podružnična cerkev na Petelincu (587 m) je posvečena apostolu sv. Jakobu Starejšemu.
Cerkev se omenja leta 1339, ima barokizirano romansko ladjo s polkrožno apsido. Prezidali so jo 1751 (letnica na slavoloku). V zvoniku so trije zvonovi (Mati mnogih cerkva; Župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi, Družina 2012, str. 525).
Maše v podružnični cerkvi sv. Jakoba so na velikonočni ponedeljek (zaobljubljena protipotresna maša), na žegnanjsko nedeljo (3. velikonočno), na binkoštni ponedeljek oz. praznik Marije, Matere Cerkve, in ob godu sv. Jakoba (25. julija).
Pastoralni dom sv. Jožefa
Temeljni kamen za pastoralni dom sv. Jožefa je bil blagoslovljen 19. marca 2005, sama stavba pa 19. oktobra 2008. V njem deluje Rahelin vrtec – hiša otrok Montessori, v ostalih prostorih pa potekajo tudi številne župnijske in druge dejavnosti (glasbena šola, vodene vadbe, praznovanja …).
V kleti se nahaja kapela sv. Družine, večja in manjša mladinska soba, knjižnica, tukaj pa ima svoje prostore tudi Obrat družbene prehrane Močnik.
V pritličju so prostori župnijskega vrtca.
Po stopnicah navzgor se nahaja dvorana Valentina Oblaka z večjim predprostorom, poleg nje sta tudi čajna kuhinja in kabinet.
V najvišjem nadstropju pa so učilnice (manjša Marijina, večja Jožefova ter Atrij Dobrega pastirja) in katehetski kabinet.