Okoliš se prvič omenja leta 989 v listini cesarja Otokarja III. pri opisu meje loške freisinške posesti. Župnija Preska je bila sicer ustanovljena leta 1786, v obdobju terezijansko-jožefinskih reform.
Takrat so številne župnije v slovenskih deželah Habsburške monarhije zmanjšali, nastale so nove, ki so štele okoli okrog 1000 župljanov in v katerih župljani niso imeli več kot uro hoda do župnijske cerkve. Župnik je moral svoje župljane poznati, saj je opravljal razna opravila tudi v službi države, kot npr.: vodenje matičnih knjig, nadzorstvo šolskega pouka (obvezen od leta 1774).
Leta 1785 so se tako iz župnije Sora iztelesile vasi Preska, Goričane, Vaše, Medvode, Stežica, Žlebe in Studenčice, iz župnije Šentvid nad Ljubljano pa vas Seničica. Iz teh vasi je nastala samostojna duhovnija Preska, ki je bila v samostojno župnijo povzdignjena l. 1786. Kasneje so Studenčice prešle nazaj pod župnijo Sora, iz župnije Šentvid pa so se novi župniji priključili zaselki Jama, Golo brdo, Zavaše in Babni dol. Patronat nad župnijo je prevzel verski sklad deželne vlade Kranjske, svetno oblast nad župnijo je do l. 1848 imela goričanska graščina ali ljubljansko škofovstvo. Iz zapuščine župnije Sora je župnija Preska dobila dve zaobljubljeni maši: na binkoštni ponedeljek v Crngrobu in na sv. Ano na Šmarni gori.
Zgodovina župnijske cerkve
Prva cerkev sv. Janeza Krstnika v Preski je bila do l. 1785 podružnica župnije Sora. O začetku te cerkve nam je znano le to, da je imela v 17. stoletju tri oltarje: velikega, posvečenega sv. Janezu Krstniku, na evangelijski strani oltar sv. Jerneja, tretji oltar je bil pri cerkvenem vhodu pod milim nebom. O tem priča vizitacijsko poročilo ljubljanskega škofa Rinalda Scarlichija iz l. 1631.
V 19. stoletju je cerkev imela pet oltarjev: glavnega sv. Janeza Krstnika, Žalostne Matere božje in sv. Valentina v stranskih kapelah ter Srca Jezusovega in sv. Martina pri vhodnih vratih. Zaradi številnih predelav je imela obliko grškega križa. 9. maja 1854 je Presko opustošil požar, pri tem je zgorela streha zvonika. Leta 1895 pa je cerkev močno prizadel velikonočni potres.
Razvoj župnije in naraščanje prebivalstva je zahtevalo gradnjo nove cerkve, saj je stara postajala premajhna. Odločitev za gradnjo je padla l. 1935. Priznani slovenski arhitekt Jože Plečnik je na prošnjo župnika Valentina Oblaka l. 1936 naredil načrt, po katerem bi podrli severno steno stare cerkve in tu zgradili novo cerkev, ki bi bila povezana s staro. V to Plečnikovo cerkev bi prihajali po 16 stopnicah. Načrt se niti župljanom niti župniku ni zdel dober.
Arhitekt Miroslav Zupan je l. 1938 napravil drugi načrt, ki je bil sprejet. 28. julija 1939 so bili narejeni temelji, a zaradi pomanjkljivosti načrta z zidavo niso mogli nadaljevati. Nove načrte je napravil arhitekt Vinko Glanz. Julija 1940 so začeli zidati prve zidove nove cerkve, maja 1941 ob začetku vojne je bila cerkev pod streho.
Mučeništvo župnika Valentina Oblaka
Župnik Valentin Oblak (1875–1951), ki je župnikoval v Preski od 1927 do 1951, je bil duša in organizator vsega dela. Pripravo in potek celotne zidave nove župnijske cerkve v Preski je beležil v posebni Kroniki zidanja nove župne cerkve.
Župnika Valentina Oblaka so Nemci maja 1941 kot večino duhovnikov na Gorenjskem odpeljali v internacijo. V Presko se je vrnil maja 1945. Župnišče je bilo zasedeno z vojnimi ujetniki, dodelili so mu le majhno sobico za vse župnijsko delo in stanovanje. Nova oblast je omejila delovanje duhovnikov na minimum.
Valentin Oblak je bil mož molitve, do sebe skromen, v vseh stvareh zelo natančen, bil je radodaren, skrben, cenil je odkrito besedo. Imel je poseben čut, da je pravilno presojal razmere, znal je svetovati, pokazati z zgledom, da je potrebno tudi potrpeti in trpeti, da ohraniš svoje prepričanje. Odločno je nasprotoval krivičnemu ravnanju komunistične oblasti do kmetov, do vzgoje mladih v šolah, do Cerkve. Videl in vedel je, da je idejnim nasprotnikom velik trn v peti.
21. septembra 1951 ob enih ponoči so ga neznanci pod pretvezo, da ga kličejo k umirajočemu bolniku, skozi okno župnišča ustrelili. Storilcev niso nikoli odkrili.
Posvetitev nove župnijske cerkve
Pomembno leto v novejši zgodovini župnije Preska je leto 1957: 30. junija je bila slovesno blagoslovljena nova oltarna slika župnijskega zavetnika sv. Janeza Krstnika akademskega slikarja Staneta Kregarja; 13. oktobra pa je sledila posvetitev nove župnijske cerkve.
Slovesnost je vodil ljubljanski škof Anton Vovk, v asistenci je bil tudi slikar Stane Kregar. Med ljudmi še vedno kroži citat iz slavnostne pridige škofa Antona Vovka: “Prejšnja cerkev je bila premajhna, vendar glejte, da ta ne bo kdaj prevelika.”
Franci Bečan (Povzeto po Zgodovinski pregled župnije Preska, Jemec, Andrej, 2002.)