“Kje hočeš, da ti pripravimo velikonočno jagnje?” vprašajo učenci Gospoda. Vprašajmo ga tudi mi. Gospod, kje hočeš da ti pripravimo praznovanje letošnje velike noči? Kako naj ga pripravimo, kako naj ga praznujemo, če nikamor ne moremo, niti v cerkev. In odgovor Gospoda je vedno enak, letos pa toliko glasnejši in toliko bolj krepak: “Moj čas je blizu, pri tebi bom obhajal veliko noč s svojimi učenci.” Pri tebi, v tvojem srcu želim praznovati letošnjo veliko noč. Tvoje srce naj bo dvorana zadnje večerje, v kateri se ti želim dati v hrano in ti umiti noge, tvoje srce naj postane Jeruzalem, kjer se bo odvila kalvarijska pot in križanje, v srcu s srcem glej, kako umiram in zapiram oči zate, v tvojem srcu želim čakati tretji dan in v tvojem srcu želim vstati v velikonočnem jutru. Ne želim si zunanjega blišča, ne želim si vstajenjske procesije brez srca, ampak si želim samo tvoje srce. Srce, brez vsega drugega.

Želim, da v tem duhu začnemo praznovanje največjega tedna v letu. Veselo veliko noč, dragi moji preški farani!

župnik Jure Koželj