Za našo župnijo je današnja nedelja misijonska (in pa obenem birmanska) in biti bi morala zadnja pred svetim misijonom, ki naj bi se začel 27. novembra. Tudi mi smo v letu priprave na sveti misijon dobili veliko talentov, veliko dediščine in duhovnega bogastva od našega Gospoda. Naš Gospod, naš Ženin sv. misijona, kot smo slišali v evangeliju prejšnje nedelje, “zamuja” , mi vsi pa smo povabljeni, da podarjeni čas izkoristimo, da darove, ki nam jih je Gospod zaupal, z njegovo milostjo oplemenitimo, da obrodijo sadove. Jezus nas ne prosi, da v čakanju njegove darove varno spravimo v sef, ampak želi, da jih uporabimo za druge.
Vprašanje, ki si ga lahko zastavimo danes ali pa tudi vsak dan v pripravi na sveti misijon, je:
Zakladi, ki mi jih je zaupal Bog – vsa dobrota, ljubezen, odpuščanje, mir in Božja Beseda … – kako naj to raste v drugih, mojih bližnjih, mojih prijateljih, znancih ali sosedih?
Naj nas strah ne zavede.
Zaupajmo tudi v tej težki situaciji v Gospoda, da bo lahko njegova milost delovala v nas in predvsem pa – veselimo se, kajti naš Bog želi videti, kako uspevamo v njegovem kraljestvu ljubezni, veselja, miru, usmiljenja in odpuščanja.