V soboto, 20. 5. 2017, smo poromali po poteh slovenske mistikinje Magdalene Gornik (1835 – 1896), ki je 47 let živela le od evharistije – hostije, ki jo je prejela od duhovnika, in mističnega obhajila, ki ga je v zamaknjenem stanju prejela od nevidne roke.

Obiskali smo kraje, ki so povezani z njenim življenjem. Po poteh nas je vodila ga. Martina Kraljič, ki je raziskovala njeno življenje in iz tega doktorirala in o njej napisala tudi knjigo.

Poslanstvo Magdalene Gornik je bilo trpeti, zadoščevati in klicati k pokori (podobno kot fatimski pastirčki).

Sporočilo njenega življenja pa je: trpljenje ima vrednost, v hostiji je živi Jezus, iz ljubezni do Boga vdano izpolnjevati božjo voljo.

Mistični pojavi so zamaknjenja, videnja, mistično obhajilo, stigme, od 13. leta do smrti ni zaužila nobene hrane, v zamaknjenju je prejemala predmete, ki so bili vidni tudi drugim, pojav lebdenja v zraku, v zamaknjenju je govorila in razumela tuje jezike, imela je dar uvida v duše.

Najprej smo obiskali Marijino romarsko cerkev v Novi Štifti, kamor je Magdalena večkrat romala. Mi smo Marijo počastili s petimi litanijami ob spremljavi našega organista Jožeta. V kapelo Svetega Križa smo se povzpeli po »svetih štengah«, nekateri tudi po kolenih, in počastili Križanega.

Naslednji postanek je bil v cerkvi sv. Magdalene v Sodražici. Tu je v župnišču, v času stroge cerkvene preizkave o resničnosti dogodkov, živela Magdalena. Preiskovo je vodil tamkajšnji župnik Lesjak.

Pot nas je nato vodila na Bloke. Na Fari smo obiskali cerkev nadangela Mihaela. Tu je Magdalena pri župniku Kaplenku, ki je bil njen zaščitnik, preživela 26 let svojega življenja. Po njegovi smrti se je vrnila na svoj dom.

Po okusnem kosilu, tortici in kavi nas je pot vodila v Magdalenin rojstni kraj. V cerkvi na Gori nas je pričakal oče ge. Martine, ki je v veliki meri »odgovoren« za oživitev spomina na Magdaleno. V svojem pričevanju nam je povedal, kako se je to zgodilo, in o nenavadnih dogodkih, ki so potem sledili. Obiskali smo še njeno rojstno hišo, Marijino kapelico, ki jo je pogosto obiskovala in doživljala svoja zamaknjenja, ter križ na polju, kjer je imela prvo videnje.

Romanje smo zaključili s sveto mašo v cerkvi na Gori, ki jo je daroval p. Silvo Šinkovec, in z obiskom njenega groba. V tihi molitvi smo počastili njen spomin s prošnjo za vsaj delček njene ljubezni za predano izpolnjevanje Božje volje.

B. O.